​Za zaključek teme o umetni inteligenci na delovnem mestu na podlagi raziskave ekipe Microsoft WorkLabs si poglejmo še tretjo ključno ugotovitev: zaposleni potrebujejo znanja o umetni inteligenci.
Uvajanje umetne inteligence na delovnem mestu zahteva povsem nov način dela za ljudi in nove sposobnosti za umetno inteligenco. Delo z UI, s katero se lahko sporazumevamo z običajnim pogovorom, bo postalo delo našega vsakdana tako, kot sta danes internet in osebni računalnik. Kritično razmišljanje, analitična presoja, kompleksno reševanje problemov in ustvarjalnost ter izvirnost bodo postale ključne kompetence za večino zaposlenih, ne le za tehnične vloge ali strokovnjake za UI. Vodilni delavci med 31.000 anketiranci menijo, da bodo ključne naslednje veščine:

• kdaj uporabiti UI,
• kako pravilno komunicirati z UI,
• kako oceniti kakovost rezultatov UI in
• kako preveriti pristranskost UI.

Ko bo UI preoblikovala vzorce dela, bo sodelovanje med človekom in UI naslednji mejnik v našem pojmovanju dela. Sposobnost iterativnega dela z UI bo ključna kompetenca vsakega zaposlenega.
A trenutno pridobivanje novih kompetenc ne sledi delovnemu tempu. Že dandanes 60 % zaposlenih pravi, da niso dovolj usposobljeni za delo, ki ga upravljajo. UI bo odprla nove poti za učenje, uspeh pa je odvisen od tega, ali bodo vodilni delavci zaposlene opremili z znanji potrebnimi za prihodnost, ki jo bo poganjala UI.

Umetna inteligenca je pripravljena razbremeniti delo in ima velik potencial, da zaposlene osvobodi digitalnega dolga in spodbudi inovacije. Ta obljuba za preobremenjene zaposlene in vodje, ki želijo povečati produktivnost, ne more priti dovolj hitro. Vendar umetna inteligenca ne bo preprosto "popravila" dela - ustvarila bo povsem nov način dela. Vodje bodo morali zaposlenim pomagati, da se naučijo odgovorno delati skupaj z umetno inteligenco, da bodo lahko izkoristili prednosti zavezništva med umetno inteligenco in ljudmi: večje ustvarjanje vrednosti za podjetja ter svetlejšo in bolj izpolnjujočo prihodnost dela za vse.

​Nadaljujemo s temo umetne inteligence in digitalnega dolga na podlagi nedavne raziskave ekipe Microsoft WorkLabs. Podrobneje si poglejmo drugo ugotovitev: poraja se zavezništvo med umetno inteligenco in zaposlenimi.
Ob skrbi, da bo umetna inteligenca nadomestila delovna mesta, so podatki razkrili nepričakovano spoznanje: zaposleni si bolj želijo, da bi jih umetna inteligenca razbremenila nekreativnih opravil, kot pa se bojijo izgube delovnih mest zaradi umetne inteligence. Medtem ko 49 % zaposlenih pravi, da jih skrbi, da bo UI nadomestila njihova delovna mesta, bi jih še več - 70 % - čim več dela preneslo na UI, da bi zmanjšali svoje delovne obremenitve.
"Fascinantno je, da so ljudje bolj navdušeni nad tem, da jih bo UI rešila pred izgorelostjo, kot pa jih skrbi, da bo ukinila njihova delovna mesta," je dejal avtor raziskave in profesor psihologije Adam Grant. In izkazalo se je, da ljudje iščejo pomoč umetne inteligence na skoraj vseh področjih svojega dela. Ne samo, da so trije od štirih zaposlenih povedali, da bi umetno inteligenco brez težav uporabljali za administrativna opravila (76 %), ampak je večina ljudi tudi povedala, da bi jo brez težav uporabljali za analitično (79 %) in celo ustvarjalno delo (73 %). Ljudje si želijo, da bi jim UI pomagala tudi pri iskanju pravih informacij in odgovorov, ki jih potrebujejo (86 %), povzemanju sestankov (80 %) ter načrtovanju dneva (77 %).

​Umetna inteligenca na delovnih mestih je pred vrati. In prihajav zadnjem hipu. Poglejmo si izsledke nedavne raziskave ekipe Microsoft WorkLabs, o kateri teče beseda v prejšnjem blogu. Zaposleni se namreč utapljamo v digitalnem dolgu, kar ima tri velike posledice. Prva je zmanjšanje inovacij.
Vsi mi skupaj z našimi zaposlenimi nosimo breme digitalnega dolga: priliv podatkov, e-poštnih sporočil, sestankov in obvestil je presegel naše zmožnosti. Tempo dela pa se samo še stopnjuje. Vse se nam zdi pomembno, zato delovne dneve preživljamo tako, da se poskušamo izvleči iz rdečih številk. Skoraj dva od treh zaposlenih v raziskavi, ki jo je opravil Microsoft WorkLab, pravita, da imata težave s časom in energijo za opravljanje svojega dela. In pri tako preobremenjenih zaposlenih je 3,5-krat večja verjetnost, da bodo imeli težave z inovativnim in strateškim razmišljanjem.
Skoraj dva od treh vodij (60 %) že čutita posledice tega stanja. Vodilne kadre skrbi pomanjkanje inovacij ali prebojnih idej. Število ur v dnevu je omejeno in vsaka minuta, ki jo porabimo za upravljanje digitalnega dolga, je minuta, ki je ne porabimo za ustvarjalno delo, ki vodi k inovacijam. V svetu, kjer je ustvarjalnost nova produktivnost, je digitalni dolg več kot le nevšečnost. Digitalni dolg neposredno škoduje poslovnim uspehom.

​Število delovnih ur, dolžina delovnega dne in čas, porabljen za sestanke, se v zadnjih nekaj letih nenehno povečuje - komunicirati je lažje kot kdaj koli prej, slediti pa težje kot kdaj koli prej. Podrobnejši vpogled porabo časa med zaposlenimi pokaže, da nam zmanjkuje časa za koncentracijo in iskanje informacij ter da gre obseg neprestenaga komuniciranja na račun izgubljenih poslovnih priložnosti.
68% odstotkov zaposlenih pravi, da med delovnim dnem nimajo dovolj neprekinjenega časa za osredotočanje na konkretne naloge. 62 % zaposlenih ima težave z izgubo časa za iskanje nujnih informacij. Povprečni zaposleni 57 % svojega časa porabi za komuniciranje na sestankih, v e-pošti in poslovnih klepetalnicah. Le 43 % časa ostane za ustvarjanje dodane vrednosti v dokumentih, preglednicah in predstavitvah. Največji uporabniki e-pošte porabijo 8,8 ure na teden za e-pošto, največji uporabniki sestankov pa 7,5 ure na teden za sestanke. Gre za globalno povprečje, ki vključuje tudi zaposlene, ki so v neposrednem stiku s strankami. Pri zaposlenih v kreativnem sektorju, ki so še bolj odvisni od digitalne komunikacije, je delež tedna, ki ga zasedajo e-pošta in sestanki, še večji. Umetna inteligenca lahko spremeni ravnovesje v korist ljudi, da si povrnejo čas in energijo za pomembno delo, ki spodbuja inovacije.

Vzemimo kot primer sestanke. Zaposleni poročajo, da so neučinkoviti sestanki glavni dejavnik, ki motijo produktivnost, na tretjem mestu pa je preveč sestankov. Večina ljudi pravi, da je na virtualnem sestanku težko priti do inovativnih idej (58 %) ali nadoknaditi zamujeno (57 %), da so nadaljnji koraki ob koncu sestanka nejasni (55 %) in da je težko povzeti vsebino sestanka (56 %). In vse to ob podatku, da se od februarja 2020 dalje se zaposleni v povprečuju udeležujejo 3-krat več sestankov.
Vsi ti podatki jasno kažejo, da je potrebno izboljšati učinkovitost sestankov. Danes le 1 od 3 zaposlenih meni, da bi jih na večini sestankov pogrešali. Vendar nas strah pred tem, da bomo nekaj zamudili – tako imenovani FOMO – vedno znova prižene na sestanke. Na vprašanje, zakaj so se udeležili sestanka, so zaposleni kot glavno motivacijo navedli: "Prejel bom informacije, ki mi bodo pomagale bolje opravljati moje delo." Ta odgovor so izbrali najpogosteje ob ponujenih možnostih »posredovanje povratnih informacij«, »sprejemanje odločitev« in »napredovanjem v karieri«.
Z umetno inteligenco oziroma z uporabo različnih orodij, ki že obstajajo, vsak sestanek lahko postane digitalni artefakt. Sestanek si seveda lahko v celoti ogledate za nazaj, a privlačnejše so možnosti, da prejmete povzetek sestanka ali celo povzetek samo tistih delov sestanka, ki se nanašajo neposredno na vas. A med množico ponudnikov je dandanes težko izbrati najustreznejši nabor digitalnih orodij. Na srečo pa vam pri tem lahko pomagajo svetovalci za digitalno transformacijo poslovanja, kakršen je na primer podjetje Mai. 

​Prehod digitalnih opravil na umetno inteligenco je v polnem zamahu in bo popolnoma spremenil način dela v številnih panogah. In za mnoge se ta sprememba ne more zgoditi dovolj zgodaj. Tempo dela se je po epizodi COVID eksponentno povečal, kot tudi gneča podatkov, informacij in komunikacij, ki so vedno na voljo. Ljudje se trudijo nositi težo vsega tega, medtem ko vodje podjetij čutijo pritisk za povečanje produktivnosti sredi gospodarske negotovosti. Vse več dni preživimo tako, da ločujemo signal od hrupa - na račun ustvarjalnosti. Davek na produktivnost posameznikov se stopnjuje, kar spodkopava organizacijsko produktivnost in svetovni BDP.
Umetna inteligenca lahko pomaga zmanjšati to breme. Do zdaj je umetna inteligenca večinoma delovala kot avtopilot. Zdaj bodo kopiloti naslednje generacije delali skupaj z ljudmi, nas osvobodili digitalnega dolga in spodbudili inovacije. Organizacije, ki bodo sprejele umetno inteligenco, bodo sprostile ustvarjalnost in sprostile produktivnost za vse - s tem bodo sprožile nov val rasti produktivnosti in ustvarjanja vrednosti.
"Ta nova generacija umetne inteligence bo odpravila naporno delo in sprostila ustvarjalnost," je dejal Satya Nadella, predsednik in izvršni direktor družbe Microsoft. "Orodja, ki jih poganja umetna inteligenca, imajo ogromno priložnosti, da pomagajo pri zmanjševanju digitalnega dolga, krepitvi sposobnosti za umetno inteligenco in opolnomočenju zaposlenih."
Da bi voditelje in podjetja pripravili na dobo umetne inteligence, je Microsoft WokLab anketiral 31.000 ljudi v 31 državah in analiziral bilijone signalov produktivnosti Microsoft 365 ter trende na področju dela iz LinkedIn Economic Graph. Podatki kažejo na tri nujna spoznanja, ki jih morajo vodje podjetij poznati, ko želijo hitro in odgovorno sprejeti umetno inteligenco. Podrobneje bomo o teh spoznanjih govorili v naslednjih blogih.